Читать книгу Sreиanja - Дарья Боровски - Страница 6

Moj bog, kako vљeи mi je tukaj! Tako prijetno je biti sama in brez odveиne pozor- nosti odraslih! O, prav gotovo imam rada, ko se vrtijo okoli mene in se trudijo, da mi ugodijo. A ko jih je preveи, teh odraslih, kot na primer danes, me zaиne njihova prisotnost utrujati. To je odliиna ideja moje mamice, da me je posadila na kahlico tukaj na dvoriљиu.

Tukaj, v kotu med hiљo in lesenimi stopnicami, je prijetna senca, pa tako tiho, иisto tiho je in pred mojimi oиmi se odpira pogled na celo dvoriљиe. Na eni strani je ograja iz pletenih vej. Na drugo stran te ograje ne morem sama; tja lahko pridem samo v naroиju odraslih ali иe me peljejo v voziиku. Nikakor pa si ne bi ћelela tam znajti sama. Onstran te ograje je bolje biti skupaj z mamico ali oиkom. Za vsak primer.

Na drugi strani dvoriљиa se vidi poslopje s svinjakom in kurnikom. Tako prvi kot drugi sta trdno zaprta. A kljub temu lahko sliљim kruljenje praљiиev in kokodakanje kokoљi. Tako rada boћam piљиance. Te male kokoљke pazljivo drћim za boke in иutim, kako jim bije srce. Tako topli, puhasti, mehki, lahki, ranljivi in neћni so. Rada jih drћim v rokah. A ti odrasli ne razumejo, kako lepo nam je skupaj. Le za kratek иas mi jih dovolijo drћati v rokah in sploh ne opazijo mojih protestov, ko mi vzamejo piљиanиka iz rok. Ko bom malo zrasla in bom lahko bolj samostojno hodila, bom sama vzela piљиanиka v naroиje.