Читать книгу Historische Translationskulturen - Группа авторов - Страница 25

V prispevku smo v okviru slovenskih prevodov Državnega zakonika analizirali različne razsežnosti kulture prevajanja z vidika različnih akterjev. Pri tem smo ugotovili, da so se pričakovanja in interesi različnih akterjev v mnogih primerih ujemali. Za oblikovanje kulture prevajanja, ki jo po Prunču (2017: 33) nosijo vsi akterji prevajalske dejavnosti, so bili odgovorni tako slovenski prevajalci Državnega zakonika kot tudi drugi zainteresirani akterji, bodisi hote bodisi nehote. Prevajalci Državnega zakonika so skupaj s časopisi, revijami in drugimi zainteresiranimi akterji ustvarili kulturo prevajanja, ki je predstavljala osnovo za krepitev zavesti o izjemno težkem delu prevajalcev pri prevajanju Državnega zakonika. Izmenjava je ustvarila platformo za jezikovna, terminološka in druga vprašanja v povezavi s prevajanjem, kar je spodbudilo nujno potrebno standardizacijo in diferenciacijo jezika. Različna pričakovanja je bilo mogoče zaslediti pri merilih za usposobljenost urednikov, kjer je šlo za vprašanje, ali je za urednika bolj primeren pravnik ali jezikoslovec. Iz korespondenc slovenskih urednikov je razvidno, da so bili zavezani strogim načelom poklicne etike. Prunč (ibid.: 34) pojmuje upoštevanje teh načel kot zvestobo samemu sebi, v pričujočem prispevku pa so razvidna iz dejstva, da so bili prevajalci zmeraj pripravljeni svoje prevodne odločitve javno deliti in preverjati. Iz njihovih pisem lahko razbiramo zlasti veliko pripravljenost za sodelovanje, da bi bil prevod brezhiben. O visokih načelih poklicne etike priča tudi dejstvo, da so bili prevajalci kljub ogromnemu obsegu dela pripravljeni pomagati drugim pri prevajalskih težavah.

Raziskava je na podlagi korespondenc urednikov Državnega zakonika ter prispevkov v dveh časopisih in dveh strokovnih revijah pokazala štiri razsežnosti kulture prevajanja na naslednjih področjih: diskurz o jezikovnih oblikah, sodelovanje in mreže prevajalcev, ozaveščanje javnosti o prevajalskem delu ter merila za usposobljenost urednikov. Tako se je koncept kulture prevajanja pri raziskovanju slovenske prevajalske dejavnosti v okviru Državnega zakonika izkazal kot zelo ploden.

Übersetzung

Vid Baklan

Veronika Blaž

Julia Henkel

Kevin Korbar

Jerneja Lojen

Natalija Milovanović

unter der Leitung von

Rosemarie Linde

Ana Lotrič